Jezus govori o svojem trpljenju Vassuli Ryden.
Spodnji odlomek je iz 1. knjige RESNIČNO ŽIVLJENJE V BOGU - Vassule Ryden, ki že od leta 1984 dobiva božja sporočila.
Vseh 12. knjig RESNIČNEGA ŽIVLJENJA V BOGU je dostopnih na linku:
Zelo zanimiva pa je tudi njihova spletna stran, kjer si lahko ogledate tudi video o govoru Vassule Ryden v Mariboru, maja 2011
KRIŽANJE
9. november 1986
Mir s teboj. Tu sem Jaz, Jezus Kristus. Pred teboj
stojim. Tvoj Učitelj sem in ljubim te. Hudič je bil premagan z Mojo žrtvijo.
Bodi čuječa, ker bom kmalu s teboj. Razodetje sem. Nekaj vam imam povedati.
Vassula, govori Mi o Mojem Križanju.
Kaj naj povem? Ali naj premišljujem
pred ali med Tvojim Križanjem?
Jezus
mi je pokazal prizor bičanja.
Pred bičanjem so Me opljuvali, Mi zadali mnogo težkih
udarcev v glavo, da sem izgubil zavest. Brcali so Me v trebuh, da sem brez diha
padel na tla, stokajoč od bolečine. Zabavali so se tako, da so Me izmenično
brcali. Ni Me bilo mogoče prepoznati.
Moje Telo je bilo zlomljeno in prav tako
Moje Srce. Razbičano meso je viselo po vsem Telesu. Nekdo Me je dvignil in
vlekel, ker Me noge niso več nosile. Oblekli so Me v eno njihovih oblačil.
Vlekli so Me, udarjali v obraz, Mi zlomili nos ter Me mučili. Hči, poslušal sem
njihove žaljivke. Njihovi glasovi, polni sovraštva in roganja, so glasno
odmevali in polnili Mojo čašo bridkosti. Slišal sem jih govoriti: “Kje se sedaj
zbirajo tvoji prijatelji, sedaj ko je njihov kralj z nami? Ali so vsi Judje takšni
izdajalci kot oni? Glejte njihovega kralja!”
Hči,
okronali so Me s pleteno trnjevo krono. “Kje so tvoji Judje, da te
pozdravijo? Ti SI kralj, ali ne? Ali ga lahko oponašaš? SMEJ SE! Ne joči! Kralj
si, ali ne? Obnašaj se torej kot kralj.”
Z vrvjo so Mi zvezali noge in Mi ukazali, naj grem do
mesta, kjer je bil Moj Križ. Nsem mogel hoditi, hči, ker so Mi zvezali noge.
Vrgli so Me na zemljo in Me za lase vlekli do Mojega Križa. Bolečina je bila
nevzdržna. Koščki mesa, ki so viseli z Mene, so se trgali. Zrahljali so Mi vrvi
na nogah. Z brcami so Me dvignili in Mi naložili breme na ramena. Svojega Križa
nisem mogel videti, kajti Moje Oči so bile zalite s krvjo, ki je tekla po Mojem
Obrazu zaradi trnja, ki mi je prebadalo glavo. Dvignili so Moj Križ, Mi ga naložili
na ramena in Me porivali proti vratom.
Hči, kako težak je
bil Križ, ki sem ga moral nositi! Tipaje sem
šel do vrat, kamor so Me vodili z
bičem. Skušal sem gledati na
pot skozi kri, ki Mi je tekla v Oči. Nato sem začutil,
da Mi
nekdo briše Obraz. Žene, polne bolečine, so prišle naprej in
brisale Moj
zatekli Obraz. Slišal sem jih jokati in žalovati. Čutil
sem z njimi in jim
rekel: “Bodite blagoslovljene! Moja Kri bo
izmila vse grehe človeštva. Glejte hčere,
prišel je čas vaše
odrešitve!”
Zravnal sem se, množica pa je pobesnela. Niti
enega
samega prijatelja nisem videl ob sebi. Nikogar ni bilo, ki bi Me
tolažil.
Moje trpljenje je naraščalo in padel sem na zemljo. Ker
so se bali, da bom
izdihnil pred Križanjem, so vojaki ukazali
možu, ki mu je bilo ime Simon, naj
nosi Moj Križ. Hči, to ni bilo
dejanje prijaznosti niti sočutja. Ne, to je bilo
zato, da Me
prihranijo za Križ.
Ko smo prišli na goro, so Me podrli na
tla. Z Mene so strgali
oblačila in pustili so Me
golega, da Me je lahko videlo vsako
oko. Moje rane so se znova odprle in Moja
Kri je tekla na
zemljo.
Vojaki so Mi
ponudili vino, pomešano z žolčem. Odklonil sem
ga, kajti v Meni je že bilo
polno grenkobe, ki so mi jo zadali
Moji sovražniki. Hitro so Me pribili na Križ,
najprej Moja
Zapestja in preden so žeblje zabili v Križ, so Moje zmučeno
Telo
raztegnili in divje prebodli Moje Noge.
O hči! O hči, kakšna
bolečina! Kakšen smrtni boj! Kakšno
mučenje Moje Duše! Moji ljubljeni so Me
zapustili, Peter, na
katerem bom zgradil svojo Cerkev, Me je zatajil. Tudi
ostali
prijatelji so Me pustili samega in popolnoma sam, prepuščen
Svojim sovražnikom,
sem zajokal, kajti Moja Duša je bila polna
žalosti. Vojaki so dvignili Moj Križ
in ga postavili v jamo.
Zastrmel sem se v množico in komaj sem jo mogel videti
s
Svojimi zateklimi Očmi. Gledal sem svet. Med tistimi, ki so Me
zasmehovali,
nisem videl niti enega prijatelja. Nikogar ni bilo,
ki bi Me tolažil. “Moj Bog,
Moj Bog! Zakaj si Me zapustil?” Bil
sem zapuščen od vseh, ki so Me ljubili.
Pogled se Mi je
ustavil na Moji Materi. Pogledal sem Jo in
Najini Srci sta spregovorili: “Dajem
ti Svoje ljubljene otroke,
naj postanejo tudi Tvoji otroci. Ti jim boš Mati.”
Vse je bilo
končano. Odrešenje se je približalo. Videl sem nebo odprto. Vsi
angeli so stali v pričakovanju, v tišini. “Oče Moj, v Tvoje Roke
izročam Svojo
Dušo! Sedaj sem s Teboj.”
Jaz, Jezus Kristus, sem ti narekoval Svoj smrtni boj.
Vassula, nosi[1]
Moj Križ, nosi ga Zame.
Moj Križ vpije po Miru in Ljubezni.
Hči, pokazal ti bom
Pot, ker te ljubim.
Ni komentarjev:
Objavite komentar