HUDIČEVA PRIDIGA

Prepis članka iz Klica Božje Ljubezni

Sledeči izvleček iz knjige "Pobožni Niklaus Wolf von Rippertschwand" naj nas prepriča o važnosti eksorcizma in blagoslovljene vode po eni strani, kot tudi o nevarnih zankah demonov za naše mišljenje in delovanje po drugi strani.

PRIZNANJE HUDIČA, IMENOVANO TUDI "HUDIČEVA PRIDIGA"

(Izvleček iz knjige "Der fromme Niklaus Wolf von Rippertschwand" Johanna Ernija, župnika +)

Hudič je govoril iz neke obsedene osebe naslednje in še več reči:

"Moram ti nekaj povedati." (Dejal sem: "Reci, kar ti je Bog velel reči; kar ti ni velel povedati, o tem molči." To sem večkrat ponovil.)

Zavajanje k neveri

"Moram ti povedati, kako mi v tem času zapeljujemo ljudi. Ljudem navdahnemo: Ni tako, kot učijo in verujejo in so verovali stari. Neumnost je to; nedoumljivo je; prava vera ni tako. Moramo uporabiti pamet; papir vse prenese... itd. Kar ne moremo razumeti, ni treba verovati; Potem zavržejo razodeto religijo in si sami kakšno skrojijo. Zakaj lahko jim je reči: ni Boga, mrtvo je mrtvo, to so babja verovanja, neumnost  je to. Zbirati hočem bogastvo na način, kot mi je mogoče; uživati hočem in se naslajati na tem svetu, kot me vodi hotenje, in storiti vse, kar sam hočem... itd.

Priprošnja Velike Gospe

Kar se tiče čaščenja in priprošnje Velike Gospe (op: hudobni sovražnik ne izgovori imena Marija, imenuje jo le "Velika Gospa"), navdihujemo ljudi takole:

Kaj to koristi?. To ni bistveno. Ostati je treba pri bistvu. Ne razumejo, da s tem bistveno izgubljajo; tudi DA JO NAJVIŠJI LJUBI KOT SAMEGA SEBE. Ja, če le ENO BESEDO ZALOŽI PRI NAJVIŠJEM, VSE SE ZGODI, VSE, KAR ŽELI. Rožni venec je najimenitnejša molitev. Samo ena Zdrava Marija pride do vic, do mesta muk; saj, če človek reče: "Zdrava, Marija, milosti polna!" se veseli Visoka Gospa, in nas popade strah. Ljudem dajemo navdihe: Rožni venec ne koristi nič, to je navada, to je čvekanje, staro babje blebetanje; molili naj bi kaj drugega. ROŽNI VENEC JE VELIKI STRAH PEKLA, tudi ŠKAPULIR je to. Že mnogi so našli milost samo zato, ker so nosili škapulir. Mi jim pravimo: čemu koristi ta krpa? Enako zadeva bratovščine. Mnogi so našli milost samo zato, ker so bili vpisani člani bratovščine. Vse to porušiti je naše delo.

Prazniki

Odpraviti praznike, tudi to je naše delo. Rečemo: kaj koristi? To so dnevi  razkošnosti in potrate; boljše je te dneve odpraviti. Mnogi bi v teh dnevih opravljali svoje pobožnosti, bi sodelovali pri Božjih službah in bi s tem pritezali Usmiljenje Najvišjega. Pri tem mi mnogo pridobimo. Predvsem napademo visoke; ko te imamo, jim sledijo tudi mali. Tudi jim rečemo: vse je naravno, hudič nima nobenega vpliva. V tem primeru napademo predvsem duhovnike in jim rečemo: hudič nima vpliva, posebno na snovne reči. Ne pomislijo, kakšno moč so prejeli s svojo posvetitvijo, tudi, kaj je njih mati, Cerkev, ves čas verjela in počela; tudi kakšne moči podelijo rečem, ki jih blagoslovijo. Naj vendar spoznajo iz učinka, ki ga imajo te reči, če se uporabijo z vero in zaupanjem, s ponižno molitvijo in z obžalujočim srcem. Tudi rečemo: hudič je priklenjen na verigo, nič ne more storiti. Ali veš, kako smo zvezani? DA NE MOREMO Z NAŠIM DIVJANJEM NAD ČLOVEKA PO MERI NAŠE JEZE. Nismo tako zvezani, da vas ne bi mogli preizkušati na duši in na telesu in vas napadati. Veš zakaj je ta nad nami to dopustil? KAKO BI MOGLO BITI NJEGOVO IME SICER POVELIČEVANO, če v NJEGOVEM IMENU NE BI MOGLI DOSEČI NOBENE ZMAGE? Tudi NE MORE LUCIFER IZ PEKLA DO ČASA ANTIKRISTA.

Pridiga

Pri pridigi se obnašamo takole: če moremo, napravimo tako, da pridigar pridiga po novi modi. Pri poslušalcih se obnašamo takole: visokim rečemo: Kaj boš hodil k tej pridigi? Saj veš kaj ti je storiti. Tudi ni tako kot pridigar pravi. To je samo za neumne, naivne, da bi jih zmešal in jih držal v določenem redu. Pri navadnih storimo tako, da pridige ne poslušajo z zadostno pripravljenostjo, da gre skozi eno uho noter in skozi drugo ven. Če ljudje poslušajo pridigo s pravo pripravljenostjo in ponižnostjo, kakšna korist bi bila to za nje, in kakšna škoda bi bila to za nas, tega ne morete verjeti.

Zbiranje

Če se ljudje zbirajo v čast Najvišjega, se zberejo tudi angeli in se veselijo; mi pa ne smemo biti zraven. Če so pa skupaj za nas, smo mi pri njih in se veselimo; angeli pa niso navzoči. Vedeti moraš, da ima vsak človek pri sebi angela. Nahaja se na njegovi desni strani, mi smo pa na drugi strani. Angel poizkuša obdržati človeka na pravi poti, mi ga pa skušamo zapeljati. Če sledi našim navdihom, se angel odstrani, pa kmalu zopet pride in ga skuša zopet spraviti na pravo pot. Če sledi njegovemu nasvetu, nas požene proč, kajti, zelo se ga bojimo. Mi pa ne popustimo, temveč se plazimo okrog njega in ga skušamo ujeti v naše mreže, toda Velika Gospa nam dela veliko škodo in odpad. Zelo se je bojimo. Ko se sestanejo veliki tega sveta, da bi se posvetovali o važnih rečeh, se tudi mi sestanemo v velikem številu in se posvetujemo. Namreč, vedeti moraš, da mi lahko mislimo tudi tako kot vi, in kdor ima boljšo zamisel, tega sprejmemo. Če nas ljudje ne preženejo z molitvijo in vero v Boga, je to naše delo, če pa začnejo svoje delo z Bogom, nas preženejo, in kot rečeno, tako je njihovo delo Božje delo.

Krst in spoved

Krst in spoved sta za nas najstrašnejša. Pred krstom je duša naša, s krstom nam jo iztrgajo. Toda spoved je za nas mnogo bolj strašna, saj tam imamo dušo že v parkljih, toda iztrga se nam. Ljudem navdihnemo: Česa se boš spovedal? Kaj boš povedal človeku? On je tudi človek kot ti. Ali pa ga napravimo tako sramežljivega, da se ne more spovedati. Če se pa premaga, je to za nas najbolj strašna reč.

Pri umiranju

Pri umiranju človeka je navzočih več kot sto hudičev. Prvi ga napade v napuhu, drugi v veri, tretji v čistosti, četrti v obupu. Predstavi mu množico in veličino njegovih grehov, slabo uporabljen čas, strogo pravičnost Najvišjega... Tako eden to, drugi ono. Potem ga zmešamo in prestrašimo, da se ne more spovedati. Potem tako cvilimo okoli njega, da več ne sliši kaj mu kdo govori. Toda, ko pride Velika Gospa, moramo v trenutku izginiti. Neguje ga kot nežna mati svojega otroka. Takšnemu človeku postane prijetno, ja takšnemu človeku je prijetno. Če umre, ona nosi njegovo dušo v nebesa; potem je veselje v nebesih. Tako tudi, če lahko nesemo kakšno dušo v pekel, se veselijo tudi peklenščki. Damo jo luciferju in gremo po druge. V TRENUTKU, KO SE DUŠA LOČI OD TELESA, JI JE TUDI SOJENO. Ne morete verjeti, kako HITRO GRE PRI SOJENJU. Bog PREDSTAVI ČLOVEKU CELO NJEGOVO ŽIVLJENJE, in takorekoč, je v TRENUTKU SOJENO VEČ MILIJONOV LJUDI, ki so SOČASNO UMRLI NA ZEMLJI. Ne morete verjeti, vemo; za vas je to nerazumljivo. Moram ti povedati o našem padcu. Veš, kateri je največji greh? NAPUH. Ta nas je vrgel iz nebes. Tudi NI ČLOVEKA, KI NI NAPADEN OD NAPUHA. Če LJUDJE STORIJO KAJ DOBREGA, HOČEJO, DA SE TO VIDI IN VE. In če ni tega, si pa DOBRA DELA PRIPISUJEJO in NE MISLIJO, DA JE TO DELO NAJVIŠJEGA.

Veselja v Nebesih

Moram ti tudi govoriti o nebeških veseljih; toda, gorje, o gorje, za me večno ni nobenega upanja več, o gorje meni!  NAJVEČJE VESELJE V NEBESIH je GLEDATI BOŽJE OBLIČJE; zakaj poslušaj: da bi ga smel gledati samo kratek čas, prestal bi za to vsa trpljenja z mečem, nožem in s kolesi ter ubijanje na najbolj občutljiv način, ki bi trajalo milijone let vse trenutke in zopet in zopet ubit... itd. Toda, o gorje, za me ni nobenega upanja več. (Ne morem povedati, s kakšnim obupom je to govoril, da je šlo skozi telo in dušo. Nihče ne more verjeti, kako strašno je bilo to gledati in poslušati.)

Moram ti povedati tudi o NAŠI MUKI. Ljudje mislijo, da je ogenj. Je OGENJ, toda ne tak, kot si ga ljudje predstavljajo, je OGENJ MAŠČEVANJA. Veš, kaj je za nas največja muka? JEZA NAJVIŠJEGA. Ne moreš verjeti, kako zastrašujoča je za nas, in vendar JO IMAMO VES ČAS PRED OČMI; o, gorje nam! Moram ti tudi povedati kako OSTUDEN JE GREH. Poslušaj, ako smo hudiči ogabni: če bi VIDELI nekoga IZMED NAS, bi UMRLI PREJ KOT V ENI MINUTI. Zato je Najvišji to prikril vašim očem. In vendar je greh ogabnejši od nas, pa ga vendar moramo imeti vedno pred očmi: o, gorje nam!

Skušnjava

Vse ljudi dražimo k grehu. Tudi lahko napadamo vse ljudi, z izjemo VISOKE GOSPE same. Najvišji nam je velel, da se je ne smemo dotakniti, toda tistega, ki Ga je rodila,  tega SMO SMELI PREIZKUŠATI. Veš, zakaj? Vam za vzgled in poduk. Ja, niso ga umorili Judi, ampak  mi. Vzeli smo Jude v posest in vršili smo svojo jezo nad Njim. Zelo smo se znesli. (Ko je to rekel, je kazal peklensko veselje. Kdor tega ni videl, si ne more predstavljati.) Tam smo pridobili tudi eno dušo. (Rekli smo: desnega razbojnika pa nisi dobil. Dejal je: Veš, zakaj? Zaradi Nje, ki je stala pod njim. Drugi vzrok sem pozabil.)

Mlade ljudi zapeljemo takole: v njih vzbudimo ljubezen drug do drugega. Mislijo, da to ni nič hudega. Ne vedo, da s tem gredo v zanko. Sploh delamo ljudi LENE in NENAKLONJENE VSEMU DOBREMU. Nočem moliti, nočem iti v cerkev, sem prelen in prezaspan. Nočem se postiti, sem preslab, nočem prenašati tega, da tako živim. Sedaj mora biti vse učeno. Tudi to je naše delo. (Vzrok sem pozabil.) Bonaparte je izpreminjevalec. Obrnil se bo in sami Jakobinci čvekajo. Zato se imenuje izpreminjevalec. Vedeti moraš, da mi vodimo vojno.

Dober namen in molitev

Ko človek zjutraj vstane in DNEVA NE  ZAČNE Z DOBRIM NAMENOM, PRIPADA DAN NAM. Če pa začne dan dobro, je dan za nas izgubljen. Moram ti tudi povedati o tem, ki je tako:  + in tako: ::: (To so po Cerkvi blagoslovljena znamenja) Rečemo jim: Čemu to koristi? To je voda kot druga voda, to je kruh kot drugi kruh, sol tudi ni boljša, pa vendar nas te reči, če so prav uporabljene, preženejo in porušijo naše delo. Poglej, + voda briše male grehe; ah, ko bi mogel dobiti eno samo kapljico, kaj bi za to storil! Imel bi že upanje za kesanje; zame pa za večno ni nobenega upanja več, o gorje meni!

Sveta mašna žrtev

Tudi, če bi vi ljudje vedeli, kaj velikega je žrtev, ki jo opravijo poslanci Največjega Najvišjemu, tej Žrtvi bi prisostvovali drugače, kot to počenjate. Je NAJVIŠJA in NAJVEČJA ŽRTEV. O, če bi mogli imeti takšno Žrtev za nas, toda - o gorje nam! Tudi, če bi vi ljudje, vedeli, kakšna korist bi bila za vas, če bi premišljevali trpljenje tistega, ki je za vas umrl! Kdor prav premišljuje in se zateče v Njegove rane, tega ne moremo dobiti, saj ne moremo vstopiti v te rane. (Najljubši so nam svobodomisleci in Jakobinci. To je naše delo, ti nam delajo veliko veselja - to so večkrat ponovili s peklenskim veseljem...) Glejte in premišljujte veliko Dobroto Najvišjega nasproti vam. Storite na milijone grehov, ja, požirate jih v sebe kot vodo; ko pa delate pokoro, vas zopet sprejme z milostjo. Takšnega Boga imate, in mi smo zagrešili samo en greh pa smo bili zavrženi. Veš, zakaj sta prva človeka našla milost? - Če bi vedela, kako bi bilo zgoraj, ne bi našla milosti. Prav tako, če bi videli koliko hudičev je sedaj okoli vas, to bi gledali. Če že moram sedaj toliko povedati, bomo potem že storili, da bo uničeno in skrito. Vas tudi skušamo stalno odvračati od vsega dobrega in vas pahniti  greh.

Moč znamenja križa

Ko imate srečanja, pridemo tudi mi v velikem številu, da bi vas preprečevali, toda tu se glasi: primete se v imenu Tistega, ki je nad nami; in vedno delate tako: + in tako: +, tedaj moramo v trenutku proč, in samo zdaleč lahko gledamo, kaj delate. Zakaj  glej, tako se trese pekel, če se nekaj zaukaže v imenu Tistega, ki je nad nami. (Ko to pravi, strese osebo na neponovljiv način ter pokrije njen obraz z lasmi; njeni roki in prsti so ličili bolj na satanske parklje kot človeške roke, to je bilo grozno gledati.) Zatem je rekel: Vaša zaukazanja morate usmeriti na najbolj znane Jakobince; če imate vero, bomo morali oditi. Dobili bodo boljše mišljenje in njihovi angeli bodo imeli več vpliva. Tako lahko pridobite tisoče duš, na ta način boste dobili, kogar boste hoteli. O, gorje nam, izgubili smo! Ko ste si napravili tako: + in tako: +, moramo molčati. Ne moremo ničesar razširjati, vi pa širite po vsem svetu. Veš zakaj si to začel? Nisi hotel; počasi si delal; kajne, lepo smo te mučili, toda Ta, ki ti je to navdihnil, ta je pomagal. Še mnogo te bomo mučili, toda če boš imel vero, boš zmagal. O gorje, izgubili smo!

Ime Jezusovo!

Ker je med tem govorom večkrat dejal: V imenu Tistega, ki je nad nami, se morate boriti, sem mu rekel: "Kajne, bojevati se moramo v Jezusovem imenu?" Potem je rekel: "Ja, ali pa tudi veš, kako naj se to ime izgovarja? Glej, tako naj se to ime izgovarja"; - (tu oseba poklekne, se globoko prikloni in reče: "Tako naj se izgovarja, zakaj BREZ POBOŽNOSTI IN ČAŠČENJA TEGA SVETEGA IMENA MU JE PREPOVEDANO.") Potem je hudič prenehal, in oseba je mogla svoje čute prosto uporabljati. Ker sem navzoče na kratko posvaril, komaj kakšno minuto, je hudič začel iznova in rekel: "Še nekaj ti moram povedati, angel mi je zapovedal. Glej, takole je naredil, ko mi je zapovedal": (Tu je grozil s prstom). Potem je dejal: "Glej, takole sem se tresel, ko mi je angel zapovedoval." (Tedaj je prestavil osebo z neponovljivim tresenjem in rekel:)

Enotnost

"Glejte, da ostanete enotni; skupaj morate držati, stojte drug za drugega, odkrivajte svoje preizkušnje drug drugemu in pomagajte drug drugemu. Sicer pa ne povejte nikomur. Če ostanete enotni in držite skupaj, in stojite drug za drugega, cel pekel ne more nič proti vam; zakaj, če nekoga imamo, pride drugi in nas požene proč. Če bi bil samo eden, ki bi napravil + tako, bi imeli še upanje, da ga premagamo, toda kjer jih drži več skupaj, ne moremo nič napraviti. Zakaj, če bi jih že več imeli, ja, če bi imeli že vse do enega, ta nas lahko nažene od vseh. O, gorje nam, izgubili smo!

Mnogo boste morali še trpeti in se bojevati, toda če ostanete enotni in držite skupaj, in zadržite vero in zaupanje, tako boste zmagali. Bojujte se, pridno se bojujte! Ne morete verjeti koliko koristi napravite, koliko duš pridobite. Ni samo za življenje, temveč tudi za smrt, kot za vojaka, ki vadi z orožjem.

Ja, v smrti ne sme pristopiti noben hudič, če ste se v življenju tako bojevali. V kratkem času boste prejeli mnogo bratov, toda ne velike, le majhne. Ta reč se bo močno širila; če držite skupaj in se pridno borite, lahko Švico še rešite.

Kot je bilo Najvišjemu povšeči, da je VERO UVEDEL PO PREPROSTIH LJUDEH, tako mu je bilo tudi povšeči, da je tudi to delo uvedel po preprostih ljudeh. Še mnogo zank vam bomo nastavili, toda, če boste klicali Veliko Gospo, bo prosila za vas; tudi, če se držite staršev kot ste sklenili, tako boste zmagali. Glejte in premišljujte, kaj Najvišji stori za vas! Hudič vam mora pridigati in vi ne verujete. Hudič vam mora pridigati resnico! Kako čudovita reč! V svojo lastno škodo in proti svoji volji moram to storiti.

Muke pekla

O, gorje meni, gorje nam, o gorje nam, o gorje nam, in v vso večnost gorje, o gorje nam, o gorje nam; za vso večnost ni nobenega upanja več za nas, o gorje nam, o gorje nam! Kaj smo izgubili!

(Besede lahko zapišemo, toda nemogoče je opisati ali izreči delovanja. Nihče ne more verjeti, kako strahovito je bilo to poslušati in gledati, posebno, kako je predstavil obup. Obupan glas in poteze v obrazu, grozoviti in tožni klici gorja. Grozovita preplašenost, divjanje in bitje srca so prodrli nekomu telo in dušo, ja, skozi mozeg in kosti.)

Svarilo Wolfovega očeta in poročilo o okoliščinah

O, da nas Bog obvaruje, da ne bi prišli v takšen večen obup!  Vsi vi, ki to berete ali poslušate branje le-tega, uporabite vendar vse to, da bi ušli temu večnemu obupu! Ah, vse  vas prosim, prosite Boga za me ubogega grešnika, da bi mi Bog odpustil moje mnoge in velike grehe, in da bi me obvaroval pred večnim prekletstvom.

Še enkrat moram reči: Če bi popisal celo polo papirja, ne bi  mogel popisati obupa, niti povedati, niti razumeti, kako je to padli duh predstavil.

Obsedena oseba je po imenu Maria Anna Wirtenbergerin iz Bondorfa v Schwarzwaldu. Medtem je za eno leto v Dornachu, kanton Solothurn, in se jo javno ekzorcira pri mostu. Z dovoljenjem svojega ekzorcista je romala v Sachseln k blaženemu bratu Klausu. Na poti domov, je čez noč 26. avgusta 1811 ostala pri nas. Je premožna in je vse bogato plačala. Ta govor je hudič oddržal dvakrat, namreč popoldne in ponoči od 9. do 12. ure. Bil je takrat ponedeljek, ko je popoldne imel ta govor z veliko resnobo in ognjevitostjo. In ker smo pred nočjo še opravljali običajna dela in povečerjali, smo se za tem vrgli na kolena in prosili Boga, naj nam da, da bi hudič še enkrat govoril v Božjo čast tisto, kar je govoril podnevi, in da bi to bilo v rešitev naših duš. Nato smo se usedli in veleli hudiču, naj nam pove, kar mu je Bog velel povedati; nič več! In potem je hudič začel govoriti; vse je govoril dva do trikrat. To mi je omogočilo, da sem mnogo iz njegovega govora zapisal. K temu smo imeli še mnogo delavcev. Vsi so prišli k nam, da bi to poslušali. Bili so tako tiho, da takorekoč se niso zganili. Po tem govoru smo se vsi zahvalili Bogu na kolenih in izmolili pet Očenašev in pet Zdravih Marij skupaj s krščansko Vero. Navzočih je bilo 17 oseb. Med temi naj bi posebno omenil: prečastiti kaplan v Neuenkirchu, Egidi Geibhusler, Josef Buomann iz Helfenstegena, Benedikt Zimmermann iz Holzhofa, ki pričajo s svojimi podpisi, kar sem tu zapisal.

Podpisani: Klaus Wolf iz Rippertschwanda, Egidi Geibhusler, kaplan v Neuenkirchu, Josef Buolmann iz Helfenstegena."

(Opomba prevajalca: gornje besedilo je že v predlogi na nekaj mestih nekoliko pomešano in težje razumljivo. Prevedeno je, kolikor mogoče zvesto.)

VSAKDANJI KLIC ZA VARSTVO H KRALJICI ANGELOV IN PREMAGOVALKI SATANA

"Vzvišena Kraljica Nebes, najvišja Gospodarica angelov, od začetka si od Boga prejela moč in poslanstvo, da streš peklenski kači glavo. Ponižno Te prosimo, pošlji svoje nebeške legije, da bi pod Tvojim poveljstvom in s Tvojo močjo preganjali hudobne duhove, se povsod borili proti njim, uničili njih predrznosti in jih pahnili nazaj v brezdno.

Prevzvišena Mati Božja, pošlji svojo nepremagljivo vojsko v boj proti poslancem pekla med ljudi; poruši načrte brezbožnih in osramoti vse, ki hočejo hudo. Pridobi jim milost uvidevnosti in spreobrnenja, da bi dali čast troedinemu Bogu in Tebi. Pripomagaj povsod resnici in pravici do zmage.

Mogočna Gospa varstva, obvaruj s svojimi plamtečimi duhovi tudi svoja svetišča in milostne kraje na zemlji.

Zastraži z njimi Božje hiše, vsa sveta mesta, osebe in predmete, namreč, presveti Oltarni Zakrament. Prepreči vsako skrunitev in porušitev. Ti, naše Pribežališče, naša ljuba Gospa! Z zaupanjem Te prosimo za to, saj to z lahkoto zmoreš. Angeli, Tvoji služabniki, čakajo na vsak Tvoj namig in gorijo od želje, da bi ga izpolnili. Nebeška Mati, zaščiti končno tudi naše imetje in naše domove pred vsemi zalezovanji vidnih in nevidnih sovražnikov. Daj, da bodo Tvoji angeli v njih delovali, in da bo v njih vladal mir in veselje Svetega Duha.

Kdo je kot Bog? Kdo je kot Ti, Marija, Ti, Kraljica angelov in Zmagovalka satana?

O, dobra in nežna Mati Marija, Ti; Brezmadežna Nevesta Kralja dobrih duhov, v katerega Obličje želijo gledati, Ti boš vedno ostala naša ljubezen in upanje, naša zaščita in naša slava!

Sveti Mihael, sveti angeli in nadangeli, branite nas, zaščitite nas!  Amen."